V sončno jutro klic pomladi je prebudil me,
vsepovsod poraja se življenje.
Bela ladja v našo luko spet priplula je,
na pomol me kliče hrepenenje.
Vztrepetam, ko med mornarji najdem tvoj obraz,
nežno zopet k tebi se privijem.
Čutim znani čar v očeh, ki ni ga ukradel čas
in presrečna v tvoj objem se skrijem.
In skoz’ ozke ulice med hišami objeta hodiva
kot dva zaljubljenca.
Tiho ti povem,
da sem še tvoja mala morska deklica.
Sirena, morska deklica je kot iz pravljice,
je zaljubljena v mornarja.
Na ladjo bi za njim odšla,
sirena piše pisma in ga prosi, naj se vrne.
Ko nad morjem vstaja zarja,
v sanjah svojega mornarja
objema in ljubkuje
mala morska deklica.