Vsak petek je moj dan,
ko utrujena in zgarana
pozabim na vse
in odpeljem se spet na morje.
Za petek le živim,
se sonca veselim,
življenju se predam,
kotičke vse poznam.
Ljubim to morje,
krik ptice na nebu,
za čolne pristane,
srce spet se zgane,
modrine te željno oko.
Ljubim to morje,
neskončno obzorje,
vse ceste kamnite,
vse stare stopnice,
ki ozke, zavite,
se vzpenjajo tja nad zaliv.