Končalo se je, konec zgodbe je zdaj,
a happy enda pa ni.
Zgodba, kot že mnoge druge doslej,
le v njej sva sedaj jaz in ti.
Igrala sva jo, a ni šlo
in zgodbe je konec.
Še zadnji prizor,
ti pred vrati s kovčkom stojiš.
Preden greš, mi poglej v oči,
ujemi zadnji pogled.
V njem resnica je, ki boli,
odpriva jo brez besed.
Preden greš, se nazaj ozri,
zadnjič me še poglej,
upanja več za naju ni,
za naju le konec je.
Zdaj ni pomembno več, kdo je lagal,
kdo je jemal in dajal.
In važno ni več, kdo je koga izdal,
sreče držati ni znal.
Ne bom te na koncu krivil,
ker zgodba se konča.
In zdavnaj sem že odkril,
da kriva sva oba.
Preden greš, mi poglej v oči, …
Preden greš, se nazaj ozri, …
Tako je zgodbe konec
in ponovila se več ne bo.
Nekje v drugi vlogi
znova se rodila bo.