Očem si, kar skopuhu je denar,
rokam, kar je kiparju marmor bel,
v objemu strela, ogenj in vihar,
kot harmonija si za vsak napev.
Vsemu uprem se, le skušnjavi ne,
a zmote bližnice so do spoznanj,
razen resnice si mi dala vse,
in vzela vse si, razen sanj.
Zabloda moja v modrih kavbojkah,
omamna hči teme, jaz svetlobe sin,
življenje moje v mojih je rokah,
kličem veter, šel bom z njim drugam.