Ljubiti resnico, častiti lepoto, mar isto ni to?
Je dano poetu iskati kdaj v svetu, kar je lepo?
Preraščamo mite, navdih Afrodite še pena več ni.
So zla in krivice edine resnice za zgodbe teh dni?
So najlepše pesmi že napisane,
so se vse ljubezni že enkrat dogajale,
so vse sladke sanje že obstajale,
kam usmerjena teh časov vzgoja bo srca?
So najlepše pesmi že napisane,
vse besede nežne plehke in obrabljene,
so mladostne igre že pozabljene,
se ustavlja čas za čar, ki se prebuja v nas?
Je blizu stoletje, ko vigredi cvetje več vzklilo ne bo,
naj zvoki, besede, le stiske in zmede v balade nam stko.
Je konec iskanja, bo teža spoznanja pregnala nemir,
naj kislo deževje skoz golo vejevje skali vsak izvir?