Če skriješ se v besede tri,
se ta sodobna sreča lepša zdi,
trpljenje moje, moj zaklad,
kako imam te rad.
Ko je grenak večerni kruh,
naj vodi te srce kot potepuh,
kmalu se bo vse izšlo,
medtem pa pojdemo…
V bistro na koncu ulice,
med stare rokerje, prijatelje,
kjer prazen žep kitaro igra
za kozarček rujnega.
Bistro, kjer sanje tečejo,
kot vse te zgodbe, ki jih ni bilo.
Mladosti sonce bo zašlo –
v bistro.