Zjutraj, ko odprem oči,
vse neznano se mi zdi,
pod blazino moj denar
in nekaj čipk na tleh.
Na svileni postelji,
poleg mene gola spi,
pogledam jo, si rečem:
“V greh pa nikdar več ne grem.”
Vem, da ti drugačna si od nje,
bila si moja le,
čeprav le za denar bi dala vse.
O, vem, da si moja zmaga in poraz,
a ko umiješ si obraz,
vem, da te razjeda čas.
Ženska za eno noč.
Končno spet pogum sem zbral,
znova sem jo obiskal,
vidim jo, stoji pred hišo,
še lepša je kot prej.
Z njo se je otrok igral,
za roko jo je mož držal,
gleda me, pomaha mi,
ona pa me ne spozna.