Ko bom velik, bom tat,
kaj mi drugega ostane,
ker poskusil sem vse,
pa mi od rok nic ne gre.
Ko bom velik, bom tat …
To plod je razuma.
Rabim le ključ,
ki odpiral bi vse
pa še malo poguma.
In postanem junak,
ki ga boš opazila,
zate hočem bit’ tak,
to bi si zaslužila.
Ko bom velik, bom tat …
In potem ni ovire,
da izpeljem te svoje namere.
Ko bom velik, bom tat …
Najprej vzamem ti sanje,
svoje srce, svojo dušo in telo
pa mi dala boš zanje
in s hitrimi prsti ti zgradim bogatijo,
s teboj tam živim, če me le ne dobijo.