Sredi štale sem zagledal lepo pastirico
in takoj privoščil sem si jo s ta vel’ko žlico.
Kravice so mukale in koze meketale,
saj ljubezen je na svet’ za to.
Krave mukale so svojim bikom,
koze kozlom, tudi njim se je zaluštalo.
Hej, hej, kdor ne skače ta ni Sloven’c,
hej, hej, nit’ Primorec niti Goren’c,
hej, hej, niti Štajerc niti Dolen’c,
kdor ne skače ni Sloven’c.
Naj Evropa pazi se, Slovenci smo nabriti,
Klepci in Krpani, še v pesmi kremeniti.
Ko zvečer na lojtri popustijo nam zavore,
v kamricah do jutra je potres.
Čisto vsak Slovenec lojtro eno vsaj premore,
vsako noč smo angeli nebes.