V cvetočem maju sva našla
vso srečo in drug drugega.
Med pticami sva še midva
posnemala čudeže ljubljenja.
Še rosno mlad, a že takrat
sem bolj kot vse imel te rad.
Bila sva čista kot nebo,
od sonca pomladi zasanjano.
En tih večer pa mi je vzel
vse, kar na svetu sem imel,
ker drug te zase je dobil,
kot jaz je v tebi tvoj čar odkril.
Če vedel bi, da si jokala,
te v moj objem bi skril.
Spet meni poljub bi dala,
jaz solze bi ti osušil.
Še vedno si mi pred očmi,
simbol ljubezni moje si.
Spomini mi lete v čas,
ko bil sem ob tebi in tvoj le jaz.
Ker nimava drug drugega,
se v sanjah zdaj srečujeva.
Naj mah pokriva vse sledi,
ti moja nesreča in sreča si.