Prepozno je, da bi se kesal,
Pepelko svojo sem izdal.
Uničil vezo, napačno izbral potezo,
še drugi ženski čevelj bil je prav.
Nezvestih hlač ni sešil krojač,
preveč bilo je vseh zvijač.
Sam nesreče svoje sem kovač,
če ljubezni so cekini v njeni le vitrini,
za vse življenje bom berač.
Zaupanje izginilo je v njej,
vem, nikoli več ne bo kot prej.
Glas moj za njo je nem,
težko sprijaznil se bom s tem,
da ljubiti je ne smem.
Prepozno je, da bi jo iskal,
iz jeze se bom kaznoval.
Trpel izgubo, pretrgano obljubo,
za vse življenje mi bo žal.
Nezvestih hlač ni sešil krojač, …
Zaupanje izginilo je v njej, …
Vse bi dal, da bi se vrnila,
da bi grehe mi odpustila.
Ko spomnim se na tisti maj,
zavrtel bi čas nazaj.