Čemu bi v temi prešteval zvezde,
ko noč brez tebe izgubila je svoj čar?
Zakaj bi zbujal napev me ptice?
Še jutro nima te moči, odkar te ni.
Na to pomlad mi srce drhtelo
je ob pogledu teh zasanjanih oči.
V hipu vse se je spremenilo,
ko ti odšla si daleč proč v tiho noč.
Tebe čakam, da vrneš se nazaj.
Tam, kjer sva prvič sanjala, tam je še prostor za oba.
Ker srce hrepeni le po tebi zaman,
z mislijo nate se vsak dan dotikam sanj.
Kje zdaj so ptice, šepet pomladi,
če v sivino je odet že ves moj svet?
Vse, kar želim si, je le objem tvoj,
zato objemi me nocoj, da bom spet tvoj.