“Schatzi schenk mir ein Foto.
Eins, zwaj, wosemnajst.
Še ena od noči, ko nismo smučali
v Avstriji, devet’ga januarja.
V mali kočici, ta luštna toči mi,
da mi pobere še to, kar ‘mam d’narja.
Jaj, šnopca v čaj,
“Noch eine” tle mi daj.
In vprašam: “A s’ ti še fraj?
Vzel bi te s sabo v Slovenijo mojo nazaj.”
“Schatzi schenk mir ein Foto.”
Fotkaj mi “das” dekolte.
Skos dirndl vidim goloto,
hej, bejba, “du bist” sam za me.
“Schatzi schenk mir ein Foto.”
Je rekla: “Tebi pa ne!”
Prav, da gre za pomoto,
da je doma z Radovl’ce.
Dopust je vzel hudič, spet nisem smučal nič,
ta slika, ki jo škilim, me preganja.
Posluš’ me, ti deklič, veš, če te fehtar pič,
točila jutr’ boš mrbit sred’ Kranja.