Na morje sam ob rojstvu dneva,
ko spremlja ga le glas galeba,
na morje sam v stari batani
odhaja stari peškador.
Na morju sam, vrejo spomini
iz dna morja, ki spi v tišini,
na morju sam v plavem polju
odhaja stari peškador.
Kje je zdaj, kam odšla je,
stara klapa neprespanih noči?
“Dej nam hitro eno rundo!”
nihče več ne zakriči.
Ni več pesmi, ni več smeha,
mora kantando se ne igra,
solza zdrsne in ponikne
med brazde starega moža.
Na morju sam, tako z navade,
vrže mrežo, dan ukrade,
po morju sam z valovi jutra
odhaja stari peškador.
Po morju sam gre proti obzorju,
mreža bo tokrat ostala v morju
in čisto sam in čisto tiho
odhaja stari peškador.
Solza se je posušila,
odšel je zadnji peškador.