Le koliko stane tvoj nasmeh
in pečat poljuba na očeh,
sledovi mene v tvojih sanjah,
svetloba srcu, telesu greh.
Le kaj naj dam za tvoj nasmeh,
utrip srca v dlaneh obeh,
naj ti šepet bo moj omama,
ko tavaš v miselnih poteh.
Ti odpoljubim ta nasmeh
in zapeljem te v dlaneh
gor daleč med vrhove,
kjer ljubiti te ni greh.
Le naj uzrem ta tvoj nasmeh,
naj zdramim iskre ti v očeh,
naj nama veter bo igrivo
spletal igrice v laseh.
Ti odpoljubim ta nasmeh …
In ko uzrem spet tvoj nasmeh,
vem, da spet duša ti je cvet.