Vse je minljivo, to vemo,
ima vsak jutro, vsak temo,
v življenju čudne so poti,
ne moreš iti v vse smeri.
Kar si naložil, nosil boš,
zadaj si tol’ko, da boš kos
in delaj to, kar glava ve
in narekuje ti srce.
Smo takšni, kot smo, s sivino v laseh,
smo takšni kot morje in slani zares.
Gremo naprej, ni še konec poti,
smo na razpotju, vemo, kam bi šli.
Gremo naprej, se nam ne mudi,
radi bi spoznali nekaj novih ljudi.
Gremo naprej brez dosti besed,
nismo več isti, a smo enaki kot prej.
Gremo naprej iz dneva v nov dan,
kar včeraj bilo je, smo dali na stran.