Menda živiš trideset let
v našem mestu brez besed.
Nimaš imena in nimaš vesti,
vsaka stvar ti iz rok zbeži.
Nisi tip za prvo stran,
tvoj pogum je že prodan.
Si podoba brez obraza,
prazen list, razbita vaza.
Vse imaš iz druge roke,
stare plošče rock’n’rolla,
vse bi dal za Beatle stare,
strgan jeans iz dna omare.
A ti imaš svoj alibi,
nisi kriv, kriv za to,
ker si še živ.
Svoje si menda že končal,
vse trofeje si pobral,
hišo, ženo in otroke,
smrt si kupil na obroke.
Alibi svoj imaš, nisi kriv,
kriv za to, ker si še živ.
Kriva so le tvoja leta,
da ostajaš brez zaleta.