Včasih pod večer tam za vasjo
kitaro nežno se je slišalo.
Včasih pod večer tam za vasjo
petje fantov je odmevalo.
Včasih pod večer tam za vasjo
smo se zbirali z vseh strani.
To je bil lep čas, tam za vasjo
s kitaro fantje smo prepevali.
Utihnila je zdaj kitara,
prašna v kotu tiho tam sloni,
kot da čaka, da se vrne
prijatelj njen iz srečnih dni.
Počena na njej je struna,
tiho zdaj kitara tam ječi
in ne ve, zakaj je sama,
zakaj ga k njej nazaj več ni.