V tujem kraju sam jaz zdaj živim,
v domačo vas se vrača mi spomin.
Oče, mati, stara že oba,
sta ostala sama tam doma.
Ko odhajal sem od doma stran (od doma stran),
da širni svet bi videl in spoznal (in spoznal),
materin obraz je bil solzan (bil solzan),
oče pa takrat mi je dejal:
»Slovenija je domovina tvoja,
tega nikoli ne pozabi, sinko moj.
Prešerna pesem naj povsod te v svetu spremlja,
saj v prsih bije slovensko ti srce.«
Besede te me spremljajo povsod (prav povsod),
kot sonce grejejo mi mojo pot (mojo pot).
Nikdar vas pozabil jaz ne bom (jaz ne bom),
mati moja, oče in moj dom.