Nemirna reka, v valovih svojih
nosila pesmi je s planin.
Še danes v srcu, v prsih mojih,
na pesmi te živi spomin.
Na travni jasi, tam v gozdovih,
mi star pastir je pesmi pel.
Še danes v srcu, v prsih mojih,
mi poje teh gozdov odmev.
Najlepše pesmi pa nas je učila mati,
ko v zimskem času smo sedeli za pečjo.
Zdaj vem, otrokom svojim je hotela dati
najlepše pesmi, kar Slovenci jih pojo.
V sončno jutro na žitnih poljih
škrjanček svojo je žgolel.
Še danes v srcu, v prsih mojih,
pozabljen ni poletni spev.
Večerna pesem, tam v zvonovih,
me zibala je v sen sladak.
Še danes v srcu, v prsih mojih,
zveni in spremlja moj korak.