Kaj bilo je tega treba, tisti dan sva k tebi šla
na kosilo k staršem, da bi me predstavila.
V želodcu je tiščalo, roke potne so bile,
ko zlikan, nasmejan sem jima voščil dober dan.
Tvoj oče me je gledal, kot da z Marsa bi prišel,
za njega bil sem tisti, ki mu punčko je vzel.
Mama se je zgražala nad dolgimi lasmi
in tuhtala: “A tale tvoj kadi?”
A ob pogledu nate mi vseeno je bilo,
kaj si misli mama, tvoj oče prav tako.
Naj zavijata z očmi, naj se mečeta ob tla,
jaz dobro vem, da njuna hčerka prav izbrati zna.
In ko sedli smo za mizo, mi še težje je bilo.
Jedel sem špinačo, trudil se z govedino.
Pogledoval na uro, kot da ustavila bi se.
Če sem govoril traparije, ščipala si v nogo me.
Tvoj oče me je gledal, kot da z Marsa bi prišel,
za njega bil sem tisti, ki mu punčko je vzel.
Mama se je zgražala nad dolgimi lasmi
in tuhtala: “A tale tvoj kadi?”
A ob pogledu nate mi vseeno je bilo,
kaj si misli mama, tvoj oče prav tako.
Naj zavijata z očmi, naj se mečeta ob tla,
jaz dobro vem, da njuna hčerka prav izbrati zna.
Kaj bilo je tega treba, tisti dan sva k tebi šla
na kosilo k staršem, da bi me predstavila.
V želodcu je tiščalo, roke potne so bile,
a tako te rad imam, da zate preživel sem se.