Rekel je, poet da bo,
fant, ki je prepeval le o dobrih ljudeh,
lepih rečeh.
Bil ljubezni je glasnik,
nosil srečo je ljudem in zanje živel,
zanje je pel.
Ljubi, ljubi, ljubi, ljubi vse ljudi,
slej ko prej boš ljubljen tudi ti.
Ljubi, ljubi, ljubi,
glej, kako gori tvoje srce.
Ljubi, ljubi, ljubi, ogenj plameni,
slej ko prej zajel bo vse ljudi.
Ljubi, ljubi, ljubi,
glej, kako je lep zdaj ta naš svet.
Rekel je, vojak da bo,
nekdo, ki njegovih pesmi ni razumel,
ni jih hotel.
On pa bil je le poet,
zdaj ga ni, vendar njegova pesem živi,
pojmo jo vsi.