Tih večer, v sobi luč gori,
topel čaj v mrzli postelji,
mislim si, tako se pač zgodi.
Pravzaprav mi kar odleglo je,
da v obraz sva rekla si prav vse,
pa čeprav še zdaj težko mi je.
Kdaj pa kdaj le od daleč gledam te
in si mislim, povej, kako ti je,
s čiste trme pa ne pokličem te.
Vem, da marsikdaj bi te objela,
vem, da marsikaj bi si želela
še, da te pod prsti nosim do neba.
Vem, da marsikdaj bi k tebi stekla
in ti marsikaj predrzno rekla,
ker sva si midva na kožo pisana.
Včasih so dovolj malenkosti,
marsikaj težko se oprosti,
mislim si, tako se pač zgodi.
Kdaj pa kdaj le od daleč gledam te …
Vem, da marsikdaj bi te objela, …
Vem, da marsikdaj bi k tebi stekla …
Tih večer, v sobi luč gori,
mislim si, tako se pač zgodi.