Izgubljena v množici ljudi,
iščem pot, ki je ni,
preplašena od tisočih besed,
ki donijo v moji glavi.
Sprašujem se, kako in zakaj,
so vse poti bile res zaman?
Kam me vodi zdaj ta nova pot,
včasih res ne vem, ne kam, ne kod.
»Poleti kot ptica v nebo,«
mi pravi angel nežno in lepo.
»Poleti svobodno med oblaki,
ne beži od ljudi z utrujenimi koraki.«
Zdaj vedra in modra našla sem svojo pot,
kličem angele za pomoč.
Srečna sem končno, da živim,
se veselim, od ljubezni drhtim.