Vedno vedela sem,
da hočem več od življenja,
več kot le sledi hrepenenja.
Tavala sem v objemu sna,
hlepela po modrini neba.
Iskala srce brez imena.
In bil si ti, ki si iskal
nekoga, ki bi te s toplino obdal.
Vedel si, da hočeš več od življenja,
več kot le sledi hrepenenja.
Ker jaz in ti, le jaz in ti,
le jaz in ti cvetiva v nežnosti.
Jaz in ti, le jaz in ti
skrita v mesečini iskrivih oči.
Spomin me nate še vedno boli,
praviš: »Ne išči sreče, kjer je ni.
Zazri se vase, tiho se poglej
v ogledalo in se nasmej.«
Zdaj vem, da si odšel,
a ne za vedno, le iz spomina.
Tvoja bližina me še vedno skeli,
a daje mi moči.