Dolga pot je do tja,
tja, kjer skupaj sva midva
in kjer je najino poletje.
Sončen dan, tvoj nasmeh,
zlate pikice v očeh
in up, da to nikdar ne mine.
Zdaj pa vse, kar čutim je slovo
in želim tako močno si,
da se vrneš, da si z mano, o-o-o.
O-o, vse, kar je lepo
minilo je poleti.
Dnevi, kjer sva jaz in ti,
skupaj s soncem so zašli, a
O-o, nikdar več ne bo,
kot je bilo poleti.
Res drugačen zdi se svet,
a vem, da videla se bova spet.
Dolga pot je do tja,
tja, kjer skupaj sva midva
in kjer jesen nikdar ne pride.
Upanje, da morda,
spet bi našla se midva
in takrat nobeden ne odide.
Vem, da moji klici so zaman,
vse spomine vrgel stran si,
le ta pesem še je zate.
O-o-o,
vua-pa-pa-pa-para-pa,
vua-pa-pa-pa-para-pa-pa.
O-o-o,
res drugačen zdi se svet,
a vem, da videla se bova spet.