Sanjarim dan za dnem, da si z menoj.
Srce me boli, ko zamišljam si, da si moj,
da sem tvoja kakor pred letom dni.
Prazne večere preživljam z drugim
in ti morda bi se posmehoval moji ljubosumnosti,
ki mi v srcu tli, še zdaj mi v srcu tli.
Nora je misel, da grem ljubezen se z njim,
a mislim pri tem, da ljubim se s teboj,
blazne, blazne, blazne misli, da si ti,
ljubim se z zaprtimi očmi.
Nora je misel, da drugemu se predam
in sanjam, da znova srečna sem s teboj,
blazne, blazne, blazne misli, da si moj.
Zamižim in vidim tvoj obraz …
Ljubiš drugo bolj kot mene,
a pijana od ljubosumja prosim za tvoj poljub.
Sprehajam se z njim in v temi objamem,
a v resnici sem neskončno daleč.
Toda on še sluti ne, da si ti med nama tu.
Slišim glas, ki mi govori:
“Dovolj je nežnosti, sem ljubezni tvoje sit.”
Nora je misel, da pozabila bi z njim
vse dneve, noči ljubezni najine.
Še v preteklosti, ki je, je spomin.