Panorama
EchobeAs-Salamu Alaykum!
Znanost novodobna ne verjame več prerokbam,
sem predolgo skrival misli, zdej povedat končno moram,
snemi si prevezo in iztrgaj se iz okovov,
zavrzi staro dogmo, osvobodi se predsodkov
8-tisoč ljudi na dan, samo od AIDSA,
zadnji jezdec apokalipse že med nami jaha
počasi pa sigurno nosi nam smrt na obroke.
Gore pravi – malo sveta bo ostalo za otroke,
geji pa poroke – to gre skupaj kot široke
ženske pa Kekec – reveža zlomilo bi na kose
kot pot v Guantanamo, okrepi te al uniči,
kdor enkrat tulko zla zaužije, ne bo nikdar isti
rad bi srečal Lynndie England, me zanima kaj za rečt ma
bi jo nabil, a ne kot Graner, meni ne bi vtekla
ma ne, pustil bi, da gamadi naj sodi narod
meli bojo sodbo pravo, ja bi jih premalo, prehumano …
V sanjah znajdem se na ulicah Bagdada,
sred napada 03` bombe pa ne nehajo padat
cela država v krvi plava, kaos vlada, Al Quaida
ne ustavlja svojega jihada proti okupatorja,
vsaki dan seštevajo žrtve samomorilcev,
pločniki krvavi bolj kot poročanje al jazeere,
ugrabitve novinarjev, video posnetki,
obglavljanja turistov, ne to niso ponaredki
ni efekti, le način, s katerim se širi strah,
zadnja misel v glavi pred eksplozijo je Alah
in edina stvar, ki šteje je duša Mudahedina,
sodijo posledice, a prave vzroke terorizma
skrivajo pred svetom, a prevaro smo razkrili
pa so spretno jo v boj za pravico spremenili,
sami nase so organizirali napade –
i eto – casus belli in nova polja.
Od kod človeku moč, da se poda v sigurno smrt
in da stoji ponosno ji iz oči v oči zazrt,
če prisluhneš boš čul odmeve davnih krikov
v spomin na njih dns tu stojim ponižno.
“Pekel ni kraj kam greš, če nisi Kristjan,” pravi immo
“nego ko propade ti življenski plan!” pa se vidimo
zato samo čakam na slovenski Columbine.
Reci, brate, kdo bo mami vrnil Fahreda nazaj,
rmanova stebelca; se več ne ziblje zibelka
mrtvorojenci – beli marmor – beli venci,
svet v prehodu v novo dobo, po Nostradamusu
se pravi naša zgodba naj se ne bi še končala tu
imam angela nad sabo; znam da čuješ me.
Hvala ti, da paziš name vse noči, da varuješ me,
sprejel sem da sem mrtev, tak, da ko bo prišel čas
me ne bo strah – na vse pripravljen, če ste vi, je pa vprašanje …
Znanost novodobna ne verjame več prerokbam,
sem predolgo skrival misli, zdej povedat končno moram,
snemi si prevezo in iztrgaj se iz okovov,
zavrzi staro dogmo, osvobodi se predsodkov
8-tisoč ljudi na dan, samo od AIDSA,
zadnji jezdec apokalipse že med nami jaha
počasi pa sigurno nosi nam smrt na obroke.
Gore pravi – malo sveta bo ostalo za otroke,
geji pa poroke – to gre skupaj kot široke
ženske pa Kekec – reveža zlomilo bi na kose
kot pot v Guantanamo, okrepi te al uniči,
kdor enkrat tulko zla zaužije, ne bo nikdar isti
rad bi srečal Lynndie England, me zanima kaj za rečt ma
bi jo nabil, a ne kot Graner, meni ne bi vtekla
ma ne, pustil bi, da gamadi naj sodi narod
meli bojo sodbo pravo, ja bi jih premalo, prehumano …
V sanjah znajdem se na ulicah Bagdada,
sred napada 03` bombe pa ne nehajo padat
cela država v krvi plava, kaos vlada, Al Quaida
ne ustavlja svojega jihada proti okupatorja,
vsaki dan seštevajo žrtve samomorilcev,
pločniki krvavi bolj kot poročanje al jazeere,
ugrabitve novinarjev, video posnetki,
obglavljanja turistov, ne to niso ponaredki
ni efekti, le način, s katerim se širi strah,
zadnja misel v glavi pred eksplozijo je Alah
in edina stvar, ki šteje je duša Mudahedina,
sodijo posledice, a prave vzroke terorizma
skrivajo pred svetom, a prevaro smo razkrili
pa so spretno jo v boj za pravico spremenili,
sami nase so organizirali napade –
i eto – casus belli in nova polja.
Od kod človeku moč, da se poda v sigurno smrt
in da stoji ponosno ji iz oči v oči zazrt,
če prisluhneš boš čul odmeve davnih krikov
v spomin na njih dns tu stojim ponižno.
“Pekel ni kraj kam greš, če nisi Kristjan,” pravi immo
“nego ko propade ti življenski plan!” pa se vidimo
zato samo čakam na slovenski Columbine.
Reci, brate, kdo bo mami vrnil Fahreda nazaj,
rmanova stebelca; se več ne ziblje zibelka
mrtvorojenci – beli marmor – beli venci,
svet v prehodu v novo dobo, po Nostradamusu
se pravi naša zgodba naj se ne bi še končala tu
imam angela nad sabo; znam da čuješ me.
Hvala ti, da paziš name vse noči, da varuješ me,
sprejel sem da sem mrtev, tak, da ko bo prišel čas
me ne bo strah – na vse pripravljen, če ste vi, je pa vprašanje …