Tekstovi.me

Pročitajte tekst Kaos od autora: Echobe

Kaos

Echobe
Na agresivna dejanja – agresivne replike,
drugačna vojna, terorizem druge oblike,
slike iz Abu Ghraiba – pravi vzgled so nabornikom,
a kje je vse ostalo kar so delali zapornikom?
Če igraš se Boga, se zavedaj kontraefekta,
svet ni isti kraj od enajstega septembra
kako človek naj ostane čist sred tega pekla,
zavidam slepcu, ker ne rabi gledat vsega tega,
a tako je da ne rabiš niti gledat niti videt
pa te sranje samo najde in samo k tebi pride.
Nihče ni nič kriv, je pa kri otrok v napadih
dokler v vladi se planirajo spet novi propadi.
Ne boš čul ni “pazi”, evo, ti napad s talci
kaj mislijo gledalci, spet anketa kaj porečejo bralci
v zraku palci, pa gremo, akcija
zakači pištolj, padeš – padeš, to ni znanstvena fantastika
ljudi moji … Tako je.
“Ko napačen film, svet narobe se odvija.
Vse je bližje sodni dan – moja jebena vizija.”
Samo ne si mislit, da sem ignorantno pšeto,
kot državni uradnik – sramota, a tako je to,
če čemo it se nekaj, treba je iztrgat korenine
in začet na novo vse, da res spremeni se,
a težko je to dopovedat primitivcu, ki o sebi misli,
da je Bog zemlja izpod mojih nog
prepojena s krvjo partizanov, znam zgodovino
sem naučen fino, čul milijon spominov,
iskrenost in poštenost sta mi sveti,
zato povem ti, kar gre ti, pa bodite prekleti,
veseli bi peli pesmi o ljubezni
v vsej tej krvi in terorju vas ne morem čut, ste bedni!
Moja karizma zginja v luči kapitalizma
in zgubljam kot sanjač proti materialista,
moje ime je ideja in ne človek, ki obraz ma
in ne gre na kolena tak kot Saška.
“Ko napačen film, svet narobe se odvija.
Vse je bližje sodni dan – moja jebena vizija.”
Nikomer ne želim, da za svoje prižge sveče,
a dok se svet okreče, si bo nekdo punil žepe,
drugi bomo pa ostali tu – na minimumu
pa bo frajer mene mel na sumu, da sem ja mu sunu,
ne se bat tatov z noži ponoči,
nego unega v kravati, on je volk v volčji koži,
kradejo nam po uradni poti in nardijo, da vse zgine
kot beseda, ki v prevodu izgubi se.
Živel sem v zmoti, pa so mi odprli oči,
naivnost in predsodki so držali stran me s poti,
da bi zakorakal prav – tak kot se spodobi,
da ostanem na dobri strani sile kot Kenobi.
Za ene sem resničen – kot grafit na belem zidu,
za druge spet neviden kot je ud na invalidu,
en od mnogih v kolektivu, a ostajam individum,
zvest pravi resnici, sem preveč lažne videl …