Dihat moram, da preživim ta dan.
Dihat moram, da preživim ta dan.
Dihat moram, da preživim ta dan.
V novo jutro zadiham, v nov dan se zbudim.
Vidim – spet bo jeben, za sekundo zažmim.
Misel: ka te ne vbije te jebeno močnega nardi,
bom preživeu ta dan, če bom – jeeee – bi.
Vbija me tišina, straši me ta čudn šum
kdaj sm postal razvalina i cel naš jebeni kru.
Sami klošari, ke drugo nam ne preostane
ližemo si rane, ulice zaznamovane
z imeni, kera sploh niso važna,
izkušnje nabiram, prerepana kilometraža.
Vsak to opaža, da svet ni več ka je bil.
Smo prilagodili se, sm lahko srečn ke sm živ
i ke diham zrak, čeprav vmazan ampak je
to je važno, za drugo glih ne sekiram se.
Belokranjska rap zvezda, ki v podzemlju sije
dihat moram, da me jebeno ne zvije …
Dihat moram, da preživim ta dan.
Dihat moram, diham solo, diham sam.
Dihat moram, dihat moram, da …
Dihat moram, da preživim ta jeben dan …
Zmeraj sm bil nič, i pole sm iz megle prišu
iz megle belokranjske, keri kmet bo zdej vtišu?!
Kdo bo prenesu udarec umetnika
enkrat veteraaan, zdej ne deleč od začetnika.
DA – ja sm un, i DA – to so moje hlače.
Lejte Belokranjci, kk folk na ta beat skače
ya, to je moj beat, sm ja ga jebeno sproduciral.
Belokranjski zvok – vse v piko sm zmonteral,
ja sm Superechob, en od Belokranjcev.
Če bi se natjecal, mali, treba ti bo žgancev,
da nabereš tuk izkušenj, ja ostajam ravnodušen,
ko mi kera reče, da sm lušn i ja fušnem
i najbolji včasih kiksnejo, kk da ne bi ja.
Vsak ki me ne pozna, naj bo tiho ra-i-da,
ko zafeštamo, hip-hop ritmi vse do zore
tk je i praf, vsak naj diha kuko moree …
Dihat moram, da preživim ta dan.
Dihat moram, diham solo, diham sam.
Dihat moram, dihat moram, da …
Dihat moram, da preživim ta jeben dan …
To sm znal, tk bom spal, ko sm si postlal,
ni mi žal, da sm dal vse ka mam rapu, ey, yo, čau.
Ja sm Echob, to je moje ime, to so moje rime
umre nek ko zine kaj proti Bele krajine.
I kaj proti meni, seljak ka je
bivša sošolka za vogalom se prodaje
rekla je, da dobim popust, hehe.
Tk to je, ne bi hvala, i nasmešek z ust
mi je pobralo, ko sm vidu to ka je nastalo
iz otrok, ceu kup se jih včasih na igrišču je igralo,
celo štalo majo duma, prazna guma
od prfoksa, delo Benđota i Koksa
vse za šalo i za foro, za ekipo i kolege
en za drugega, ko treba vrnit samo – ko vas jebe.
Tk to dns je, ne se čudit temu sranju.
Dihat treba, al na ulici al v stanovanju, jebat ga …