Bela breza
EchobeUrbane misli, neurbano je srce …
“Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti,”
zapisal je Župančič, naš dragatuški pesnik.
Biu je mlad, ko je šu od doma i zagret.
Ja sm mlad poet iščem svojo pot v svet.
Bela breza … Lep spomin na mladost.
Napačna poteza, pa se konča ta norost.
Z njo sm rasu, živimo dns pač v takem času.
Poezijo recitiram na ta beat, sm res dorasu temu,
sm pripravljen na ovire i zapreke.
Ja preprosto živim, jebeš drage obleke.
So učili me: spoštuj vse punce ko da so princese.
Zdej bo šlo zares, ko se dvignejo zavese
i noben ne bo prašal, si prpravlen al pa ne.
Evo, ti prilike, zdej izkaži se.
Ajde Erik, naj bodo Belokranjci ponosni nate.
Bela breza raste v spomin, vsi verjamemo vate …
Bela breza … raste mi v spomin.
Bela breza … sm srečn ke živim.
Bela breza …
Bela breza … meni v spomin.
Premlad da bi razumel, prestar da bi zajokal,
ko sm vse doumel, bi najrajši samo spokal.
Yo, a kdo sm ja da sodim, kdo ste vi da pljuvate?
To za ka se trudim, raje me poslušajte,
ko da obračate poglede i vse vaše face.
So otožne, v black booku mojem same kric-krace,
ki ratajo komadi, v vsakem je del mene,
v vsakem moja duša, za vse kurbice zgublene.
Kje ljubezen je, ki ste od mamic jo dobile?
Kje je spoštovanje, morale bi bit dobre vile,
a svet ni več uno – ka bi moral bit.
Grafit moje ime na ta beli zid.
Rad bi bil belokranjski simbol, lokalno čudo,
sm pa le širokohlačnež, ki vsi gledajo ga čudno.
V sanjah znajdem se sredi belih brez,
obkrožen z vilami, ki me vabijo na zadnji ples …
Bela breza … raste mi v spomin …
Sprijaznjen s tem ka mam, ja bom tiho šu naprej,
močen tk ko zmeraj i tk ko zmeraj še do zdej.
Ja bom fural svoje i delal ka me veseli.
Živiš samo enkrat zato izkoristi možnosti.
Čutim da se staram, da, čeprav sm mlad
že za stara leta šparam, belokranjski unikat.
Sm za ene ko legenda, za druge le pozer
iz podzemlja v oblake, pravijo da nism fer.
Vsak bo dobu svoje – to je moja teorija
vse se vrača vse se plača, ke je majk za MC-ja.
Konc poletja nov začetek, nova punca, nov nasmeh
plata se že snema, pričakujemo uspeh.
Mi uspelo bo, al še ne, kmalu vidli bomo.
Al bom klufuto dobu, al bom nosu zlato krono,
al postavli bojo zame le doprsni kip,
ne glede na vse, bela breza raste meni le v spomin …
“Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti,”
zapisal je Župančič, naš dragatuški pesnik.
Biu je mlad, ko je šu od doma i zagret.
Ja sm mlad poet iščem svojo pot v svet.
Bela breza … Lep spomin na mladost.
Napačna poteza, pa se konča ta norost.
Z njo sm rasu, živimo dns pač v takem času.
Poezijo recitiram na ta beat, sm res dorasu temu,
sm pripravljen na ovire i zapreke.
Ja preprosto živim, jebeš drage obleke.
So učili me: spoštuj vse punce ko da so princese.
Zdej bo šlo zares, ko se dvignejo zavese
i noben ne bo prašal, si prpravlen al pa ne.
Evo, ti prilike, zdej izkaži se.
Ajde Erik, naj bodo Belokranjci ponosni nate.
Bela breza raste v spomin, vsi verjamemo vate …
Bela breza … raste mi v spomin.
Bela breza … sm srečn ke živim.
Bela breza …
Bela breza … meni v spomin.
Premlad da bi razumel, prestar da bi zajokal,
ko sm vse doumel, bi najrajši samo spokal.
Yo, a kdo sm ja da sodim, kdo ste vi da pljuvate?
To za ka se trudim, raje me poslušajte,
ko da obračate poglede i vse vaše face.
So otožne, v black booku mojem same kric-krace,
ki ratajo komadi, v vsakem je del mene,
v vsakem moja duša, za vse kurbice zgublene.
Kje ljubezen je, ki ste od mamic jo dobile?
Kje je spoštovanje, morale bi bit dobre vile,
a svet ni več uno – ka bi moral bit.
Grafit moje ime na ta beli zid.
Rad bi bil belokranjski simbol, lokalno čudo,
sm pa le širokohlačnež, ki vsi gledajo ga čudno.
V sanjah znajdem se sredi belih brez,
obkrožen z vilami, ki me vabijo na zadnji ples …
Bela breza … raste mi v spomin …
Sprijaznjen s tem ka mam, ja bom tiho šu naprej,
močen tk ko zmeraj i tk ko zmeraj še do zdej.
Ja bom fural svoje i delal ka me veseli.
Živiš samo enkrat zato izkoristi možnosti.
Čutim da se staram, da, čeprav sm mlad
že za stara leta šparam, belokranjski unikat.
Sm za ene ko legenda, za druge le pozer
iz podzemlja v oblake, pravijo da nism fer.
Vsak bo dobu svoje – to je moja teorija
vse se vrača vse se plača, ke je majk za MC-ja.
Konc poletja nov začetek, nova punca, nov nasmeh
plata se že snema, pričakujemo uspeh.
Mi uspelo bo, al še ne, kmalu vidli bomo.
Al bom klufuto dobu, al bom nosu zlato krono,
al postavli bojo zame le doprsni kip,
ne glede na vse, bela breza raste meni le v spomin …