Zapeljivo me pogledaš,
srce predramiš,
me v sobo vabiš.
Ko pod tvoje okno pridem,
te ni doma.
Rozi, Rozana,
zakaj si sama?
Ne bodi taka,
ljubezen čaka.
Ko zvečer si z drugimi plesala,
ponoči zaman si me iskala in jokala.
Dan na dan ti nosim rože,
te vabim k sebi,
ti praviš: »Ne bi«.
Kadar pa enkrat ne pridem,
si žalostna.