Ves čas,
čas, ki sem ti ga dajal,
bil je kot vse zaman,
skozi prste ti je izpuhtel.
Komaj zdaj
vidim, da sem si lagal,
čakajoč na beli dan,
a vendar ni mi žal.
Morda kdaj vrnem, vrnem se nazaj
po tisto, kar sem želel si ves čas.
Zdaj pa rad pobegnil bi stran,
morda še kdaj ujamem vlak,
zdaj pa rad pobegnil bi stran,
morda še kdaj ujamem vlak,
vlak, ki mi povrne čas.
Zdaj vem,
svet je čist, dokler gledač stran,
a že z očmi skališ ta bistri mu pogled.
Čas,
čas pobere vse smeti.
Vest ? očisti jo.
Morda sreča vrne se.
Morda kdaj vrnem vrnem se nazaj
po tisto, kar sem želel si ves čas.
Zdaj pa rad pobegnil bi stran,
morda še kdaj ujamem vlak,
vlak, ki mi povrne čas.