Ni jih več, širokoustnih cirkusantov,
so šli počivat pravi čas.
Iz ust so vlekli stolpnice
in sanjali vse dotlej,
ko jim ušlo je vse iz rok
in so nastali bratje iz lego kock.
Bil je čas, bil je sonca čas,
ptice so letele v sinje nebo.
Le reka je še tista, ki veže nas,
a preko meje si zdaj vsi pljujemo v obraz.
A če prepozno iz sanj se prebudiš,
ker vse to res lepo sanja se,
takrat v šotoru že vse gori,
cirkusantom riti se smode,
prišel je konec vsega od prej,
bratje iz lego kock, hej!