Ob hiši stal sem dan za dnem
in žvižgal sem in vriskal sem,
da videl bi jo le za hip
in rekel ji, da moj je tip.
A mati njena grozna je,
zaprla okna, vrata in vse
in skozi njih dere se,
da njena hči premlada je.
Premlada je, pravijo vsi,
a ko zagledam njene oči,
njen pogled mi govori,
da moja bo, da zame živi.