Mati, tvoje so misli z mano,
kar sem odšel v neznano po svetu.
Oče, solze so sled pustile
in lica so rosile na slovesa dan.
Sestra, vezani vsi spomini,
ki čas jih ne razblini, so nate.
Bratje, ni na tem svetu sreče,
kot tiste, ki se reče ji dom.
Zdaj se vračam k vam,
dolgo bil sem sam.
Svet me je spremenil,
več se ne prepoznavam.
Vračam se domov
pod svoj rodni krov.
Naj me spet prevzame
vonj livad in gozdov.
Draga, znala si me čakati
in z voljo kljubovati življenju.
Sine, sanjal si dolga leta,
da boš nekoč očeta objel.