Na starem zvoniku je ura odbila,
ponesla je glas v temo,
v hiši samotni ob kupici vina
sedim in še mislim na njo.
Bilo je le enkrat, da sem res ljubil,
in enkrat izgubil sem vse,
njenim otrokom zdaj drugi je oče,
drugi zdaj spi poleg nje.
Nalivam si vino in jočem za njo,
v meni je žalost, v meni je to.
Nikoli več k sebi je stisnil ne bom,
nikoli ob njej zaspal več ne bom.
Bilo je le enkrat, da sem res ljubil,
in enkrat izgubil sem vse,
njenim otrokom zdaj drugi je oče,
drugi zdaj spi poleg nje.
Nalivam si vino in jočem za njo,
v meni je žalost, v meni je to.
Nikoli več k sebi je stisnil ne bom,
nikoli ob njej zaspal več ne bom.
Nikoli ob njej zaspal več ne bom.