Reka luči
Dominik KozaričReka luči mimo mene drsi,
ko tiho pogrezam se v naročje noči.
Nebo je skrilo izgubljene mi poti,
le tebi uspelo pustiti v meni je sledi.
Nekje nad oblaki, kjer se rodil je najin raj,
zdaj vlada praznina, grad pepela in saj.
Kako naj pozabim, kako izbrišem naj vse,
kako naj iztrgam, kar si vsadila mi v srce?
Rad bi, da veš, kamorkoli greš,
del mene bo vedno s teboj.
Hočem, da veš, kjerkoli že boš,
del tebe bo vedno z menoj.
Reka luči mimo mene drsi,
ko tiho pogrezam se v naročje noči.
Nebo je skrilo izgubljene mi poti,
le tebi uspelo pustiti v meni je sledi.
ko tiho pogrezam se v naročje noči.
Nebo je skrilo izgubljene mi poti,
le tebi uspelo pustiti v meni je sledi.
Nekje nad oblaki, kjer se rodil je najin raj,
zdaj vlada praznina, grad pepela in saj.
Kako naj pozabim, kako izbrišem naj vse,
kako naj iztrgam, kar si vsadila mi v srce?
Rad bi, da veš, kamorkoli greš,
del mene bo vedno s teboj.
Hočem, da veš, kjerkoli že boš,
del tebe bo vedno z menoj.
Reka luči mimo mene drsi,
ko tiho pogrezam se v naročje noči.
Nebo je skrilo izgubljene mi poti,
le tebi uspelo pustiti v meni je sledi.