Ljubil bi za vedno te lahko,
a usoda ni želela to,
zadnjo zimo upanje je šlo.
Čakal dolgo sem, da vrneš se,
padal na kolena, prosil te,
a ni hotelo uslišat’ me srce.
Nič ni preostalo kot, da prebolim,
da se končno že osvobodim.
Vsaka stvar se obrača,
po dežju se vedno sonce vrača.
Zgodba zdavnaj končana,
več srca ne para stara rana.
Le še včasih dih zastane, o-o,
ko se bežno srečava.
Vsaka stvar se obrača,
po dežju se vedno sonce vrača.
Zadnji svoj atom sem tebi dal,
vse napake stare ti priznal,
zate skoraj dušo sem prodal.
Le tvoji se prilega moja dlan,
s tabo bi začenjal vsak nov dan,
a predolgo sem se zbujal sam.