Do Portoroža
Domen KumerPrižge zelena se na semaforju,
pritisnem plin, naravnost proti morju.
Hitim, drvim, po eni stvari hrepenim,
ujeti ribice si želim.
Ena padla bo, ker nastavil sem vabo.
Divja vožnja ne gre v pozabo.
Počutim se kot pravi zmagovalec,
ko dvignem palec.
Prva mi ne da niti lepih besed.
Druga res ne zna, je hladna kot led.
Tretja pa je “za”, si vzela bo čas,
zategnjena sva, odpniva si pas.
Še daleč je do Portoroža,
koleno tvoje se mi boža.
Bila bi nora to intima,
vroča, ker pokvarjena je klima.
Še daleč je do Portoroža,
ponuja tvoja se mi koža.
Na naju čaka še obala,
gola se na soncu bova žgala.
Ko peljem mimo čednega dekleta,
postane akcija zelo napeta.
Znojim, potim se, saj je skoraj sto stopinj.
Kako naj žejo si pogasim?
pritisnem plin, naravnost proti morju.
Hitim, drvim, po eni stvari hrepenim,
ujeti ribice si želim.
Ena padla bo, ker nastavil sem vabo.
Divja vožnja ne gre v pozabo.
Počutim se kot pravi zmagovalec,
ko dvignem palec.
Prva mi ne da niti lepih besed.
Druga res ne zna, je hladna kot led.
Tretja pa je “za”, si vzela bo čas,
zategnjena sva, odpniva si pas.
Še daleč je do Portoroža,
koleno tvoje se mi boža.
Bila bi nora to intima,
vroča, ker pokvarjena je klima.
Še daleč je do Portoroža,
ponuja tvoja se mi koža.
Na naju čaka še obala,
gola se na soncu bova žgala.
Ko peljem mimo čednega dekleta,
postane akcija zelo napeta.
Znojim, potim se, saj je skoraj sto stopinj.
Kako naj žejo si pogasim?