V nekem starem drevoredu
je začetek vseh poti
in zato jih tam poiščem spet,
ko drugje jih najti ni.
Tam na klop poljubov prvih
zrejo okna prvih sanj,
drobna se zapelje k sreči
širna cesta do spoznanj.
Maribor, ime mladosti moje,
k drugim ciljem druge vodijo poti.
A kaj ko volja me izda,
brž ko srce zašepeta.
Greva v Maribor, nazaj, nazaj domov,
greva v Maribor, nazaj, nazaj domov.
In vendar, ko so obzorja
utesnjena od ljudi,
tudi sila rojstne grude
skrite sle ne zadrži.
In stopila sem v življenje,
poigrala sem se z njim,
srčne rane zacelila,
da spet mirna hrepenim.