Hm, doskrat v precepu,
doskrat vse stvari preveč zapletu,
k je blo drugač čist simpl,
dojeu, da včasih je preveč, če preveč mislm,
hm, pa se pol temu sam nasmejm,
najbolš je, če stvari naprej pelm,
po občutku kavica na luftu,
pa študeram, če gre vse po mojem okusu,
kero pot sm zbrou, kam bom šou,
bom vse doživeu, kar sm si zadou,
jo, pred mano je velik zidov za zrušt,
če nočm potenciala zadušt,
ne vem, zakaj kdaj pozablam na svoje želje,
ne vem, zakaj kdaj se postavlam na začelje,
a dej no, treba mislt nase,
delat tist, kar je prou in nč drugače.
Mislm, da, mislm, da, mislm, da lahko
bi nredu vse tko, da bi prou bilo,
planov je veliko,
rišem svojo sliko.
Se sprašujem kakšna je moja vloga,
porabm tok energije, da sm čist koma,
k mi vse muri, mam velik skrbi,
tok stvari, vedno neki se mudi,
študeram, kako bo v prihodnosti,
rd bi vedu, kakšne moje možnosti,
a se vse to, kar delam, res obnese,
al nej me lajf kr nekam po svoje nese,
v neznano pred mano,
tok vsega, da mam vsega čez glavo,
neprestano napet, neki je v zraku,
a sm kul odreagiru, sm se kul obnašu,
je čs, da se soočm sam sabo,
da ne odneham kljub porazu,
v glavi, hm, prioritete si postavu,
mogoče je pa point vsega, da sm odrasu.