Več ne vem kaj je pihalo, a je sever, a je jug,
mene v ušese je zazeblo, tresel sem se cel ubog.
Taužntkrat najlepša hvala za to kapo ti želim,
pa še eno mi zaštriki, če je še to kje zgubim.
Ljudi so se vsi smejali, mi rogove kazali,
tistekrat nam blo je težko, vse narobe nam je šlo,
pa mi Herta moč je dala, rekla: “Ne sekiri se,
rajši kravam se posveti, mleko v dinarje zdaj gre.”
Toni ma pa lepo kapo,
lepo kapo Toni ma,
mu zaštrikala je Herta,
se na štrikanje spozna.
So minula dolga leta in sva v penziji oba,
Herta doma sam še štrika, pavrnijo sin ima.
Jaz pa, ko grem dol v mesto, tam že vsakdo me pozna,
se z gostilne pesem čuje: “Lepo kapo Toni ma.”