Ko se v srce prikrade dvom,
ko oblak prekrije najin dom,
ko zdi se, da sva le navada,
da sva morda bila premlada.
Če se nama kdaj zazdi,
da odtujena sva postala si,
takrat se zopet najdeva
med množico vseh ljudi.
Ne zaklepaj vrat za mano,
saj veš, da vrnem se domov.
Ne zaklepaj vrat srca,
ker zmeraj te čakal bom.
Ne zaklepaj vrat pred mano,
saj veš, najlepše je doma,
ko kava zadiši
in v objem me stisneš ti.
Če se morda mi kdaj zgodi,
da mi zmanjkalo besede bi,
takrat srce naj govori
in ti pove, da edina si.