Bežijo leta, čas hiti, življenje naše, mar mu ni,
od nas pa je odvisno, če najlepše bomo vzeli si.
Kot letni čas spreminja se, mladost v zrelost prevesi se,
pomlad v jesen, v zimske dni, po svoje vsak se lep nam zdi.
Se spet pri tebi zbrali smo, da ti za praznik voščimo,
minilo je že leto dni, kar smo ga skupaj žingali.
Nocoj bo dolgo trajal dan, nocoj nihče ne bo zaspan,
naj k vragu gre presneti čas, zapojmo raje si naglas.
Ne misli več na leta ta,
nasmej se vsemu iz srca,
saj človek se po tem spozna,
kadar se res smejati zna.
Naj zdaj ti vsi nazdravimo
in zdravja, sreče voščimo,
da s pesmijo čez leto dni
se srečamo.