(besedilo: Boštjan Meh)
Njeno oko kot zemlje nebo
oblačkov nima.
Njeno telo blesti kot zlato
Tutankamona.
Nje dotik, statični stik,
vžge direktno.
Čarobni pogled zažre se v meso
brez predsodkov.
Kaplje dežja pod kapom nima.
Ni s tega sveta.
In brez besed pove poved
Telepatsko.
Mimo zrcal odseva ni
Bistrejšega.
In njen smehljaj te pošlje v nebo,
v vesolje.
Kdo je v mojih novih sanjah sirena?
Ona napet ustvari svet
in podnebje.
Brez manir razdre okvir
miselnosti.
Otok njen, privlačno klen
močno vabi.
Usodni prizor zažre se v meso
brez predsodkov.
Kdo je v mojih novih sanjah sirena?