Zazibajva se v ples valov,
kjer vonj srca ima naslov,
še maestral pregnal je dvom,
saj lepše je, ko si z nekom.
Tišine glas pošilja klic
prek solz neba in belih ptic,
saj tvoj dotik zareže sled
globoko bolj kot sto besed, kot sto besed.
Daleč, daleč je pristan, zdaj barka moj je svet,
ne bi želel si drugam, dokler sem s tabo ujet.
Naj morje riše nama pot iz poezije nemirnih not,
v brezčasnosti je tu doma romantika.