Luštkana je bila,
ko sva se gledala,
pa sem jo vprašal, če bi morda
z mano zaplesala.
Potem sem jo zavrtel,
zavriskal in ji zapel.
Malo me čudno gledala je,
jaz pa sem bil vesel.
Ko sem vprašal jo,
najlepšo rožico,
od kod se je vzela, od kod je prišla
in me začarala.
Se nasmejala je
in mi dejala le,
da tudi njej srce že igra
in da je Ljubljančanka.
Vso noč plesala sva,
malo se hecala,
a proti jutru, preden je šla,
se je vame zagledala.
Kaj pa me gledaš ti,
kot da ti jasno ni?
Taki smo fantje tukaj vsi,
takih v Ljubljani ni.