Ja, štajersko težko res ni!
Uč’te se štajersko al’ znate ga že?
Mi smo pri prvi lekciji še.
Kdo se bo štajersko z nami učil,
da z rihterom v bučo si pamet bo zlil?
Če hoč’te v Evropo še vi,
nauč’te se štajersko vsi!
»Ho!« To pomeni: »Prosim, želite?«
»Oho!« To pomeni: »Takoj vse dobite!«
»Ti ksiht bom zamejal, če ne boš dal mir!«
»Gospod, Vaš obraz bi prav rad dal v okvir!«
No, pa povejte še vi,
da štajersko težko res ni!
»Trotviršna znucana!« To je, no ja:
»V zrela ste leta prišli že, gospa!«
»Pje, kaki štel maš!« To je izraz,
da z vašimi nogami hodil bi jaz.
No, pa povejte še vi,
da štajersko težko res ni!
»Pirbouni cvikeri!« To so očala,
kjer je steklo debelo, vidnost pa mala.
»Gladšedl!« Pomeni: »Gospod je brez las.«
»Črejva na plout!« »Poglabljam se v vas.«
No, pa povejte še vi,
da štajersko težko res ni!
»Tak te bom vrejzo, da boš zmero kosti!«
»V bolnico rad povabil Vas bi!«
»Če žlejb maš brez podna, si svija pijana!«
»Jaz rekel bi lepše – so jetra bolana!«
No, pa povejte še vi,
da štajersko težko res ni!
Kdor je poslušal, ta zdaj nekaj zna,
pri Štajercih toti prednost ima.
Kdor pa ničesar zapomnil si ni:
»Ta ziher že dvajst let v Lublani živi!«
To pa že vemo zdaj vsi,
da štajersko težko res ni,
da štajersko težko res ni!