Visoko nad Dravo v goricah
prikupne vasice leže,
narava je dala vsem pticam
v darilo pojoče srce.
Na vrhu najlepšega griča
stoji med gozdovi star grad,
pradavni povesti je priča,
da tukaj je skrit lep zaklad.
Vurberk, kraj pesmi in ljubezni,
vabiš me kot čarobni cvet,
Vurberk, vračam se kot k svetli zvezdi,
ko sem ves nesrečen spet.
Vurberk, kraj pesmi in ljubezni,
ti si moj skriti mali svet,
Vurberk, lepi tvoji so večeri,
ko na vas s fanti grem zapet.
Tam spodaj se Drava sanjava
zasveti zvečer kot kristal,
meglica čez polje zaplava,
objame ves vurberški grad.
Po gričih prižgejo se lučke,
kot drobne kresničke žare,
v srcih zbudijo obljube,
spet vrnejo sreči ime.